Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Vsi vemo, kaj je balon – tisto, kar na koncu vedno poči. Tudi balon umetne inteligence bo, le ni še jasno, ali se bo to poznalo tudi pri svetovnih financah ali ne.
Poslovni svet in digitalna okolja se razvijajo z izjemno hitrostjo, zato se podjetja nenehno soočajo z izzivi – bodisi prilagajanja bodisi zaostajanja. Kako se spopasti z umetno inteligenco, avtomatizacijo, s hibridnimi oblaki in varnostnimi grožnjami naenkrat? Skrbnikom IT-infrastrukture v teh časih res ni lahko.
Poslovni svet letos govori predvsem o umetni inteligenci, pri čemer večina ljudi spregleda dejstvo, da so njeni temelji predvsem v podatkovnih centrih, ki predstavljajo hrbtenico umetne inteligence in praktično vsega digitalnega.
Pred dvema desetletjema ali tremi niti informatiki sami niso verjeli, da bi lahko računalništvo v oblaku predstavljalo temelj informatike, saj so menili, da bodo podjetja ključne sisteme in podatke vedno rada držala pri sebi. Danes pa se te prakse skoraj otepajo.
Tehnologija danes poganja skoraj vse vidike sodobnega poslovanja, vendar se s hitrim uvajanjem novih tehnologij pojavljajo številni različni izzivi na področju digitalne infrastrukture.
V drugi polovici 80. let sta se domače univerzitetno računalništvo in akademsko računalniško omrežje še naprej krepila. Računalniški center Univerze v Mariboru je bil v tem času en izmed najvidnejših in najhitreje rastočih centrov v državi. Tamkajšnja namestitev računalnika DEC VAX 8800 predstavlja pomembno prelomnico in sovpada z začetkom obratovanja javnega omrežja za paketni prenos podatkov v Sloveniji.
Na trgu igralnih konzol so trije veliki igralci: Sony, Microsoft in Nintendo. Medtem ko se prva nenehno dajeta, kdo bo svetu ponudil močnejšo napravo, Japonci raje razmišljajo o novih načinih zabave ter rabe. Z nekaj zares izvirnimi prijemi in igrami, ki jih ni nikjer drugje, še vedno držijo korak z močnejšima tekmecema. Razlog za to trdoživost tiči v njihovih koreninah.
Pevka, besedilopiska in milijarderka Taylor Swift ima nekaj skupnega z vse večjim številom neslavnih ljudi: grozovito izkušnjo s pojavljanjem v prirejenih spolno obarvanih podobah, ki jih izdelajo popolni tujci ob pomoči umetne inteligence (UI).
Po spletu so se kot blisk razširile seksualno nazorne podobe Taylor Swift, ene največjih pop zvezdnic na svetu. Milijoni so si lahko ogledali globoko ponarejeno pornografijo brez privoljenja Swiftove, širili pa so jo na družbenem omrežju X, nekoč znanem kot Twitter. X se je odločil za drastičen korak in blokiral vsa iskanja s Taylor Swift kot ključnima besedama.
Česar niso omogočili mobilni operaterji – brezskrbnega in brezšivnega gostovanja kjerkoli na svetu –, prinaša tehnologija eSIM. Iz domače pisarne lahko pred potovanjem naročimo »lokalne« profile SIM, jih naložimo na telefon in takoj po prihodu v novo državo deskamo po internetu ali kličemo po lokalnih cenah. Edina ovira je telefon, ki mora biti dovolj nov in kakovosten, da eSIM podpira. Čedalje več jih je, a tudi za starejše že obstaja zelo elegantna rešitev.
Ko ljudje razmišljajo o Linuxu, je največ dilem glede njegovih omejitev. Še vedno je razširjeno prepričanje, da je prehod na Linux povezan s številnimi težavami pri uporabi grafičnega vmesnika, da je treba znati uporabljati terminal, da programska oprema ni združljiva in da ne bomo mogli opravljati vsakdanjih opravil. Koliko so ti strahovi upravičeni?
Odkar so avtomobili dobili pamet in internetno povezljivost, lahko sproti spremljajo vožnjo, že pred tem pa so to lahko počeli pametni telefoni. Marsikomu se je zdelo simpatično, da mu je aplikacija izračunala, kako dobro je vozil, a neprijetno presenečenje je sledilo naslednje leto, vsaj v ZDA. Ameriške zavarovalnice so dobile te podatke in začele zviševati premije zaradi nevarne vožnje. Pri nas za zdaj tako hudo še ni, a nove tehnologije omogočajo zbiranje podatkov, ki so bili še pred desetletjem povsem nedosegljivi.
Pred mesecem dni je eden izmed razvijalcev orodja xz za Linux vanj vstavil zlonamerno kodo, ki je v SSH vgradila stranska vrata. Ta so mu omogočala vstop v katerikoli sistem, ki je imel nameščeno to knjižnico. Pazljivemu inženirju iz Microsofta se lahko zahvalimo, da je napad odkril dovolj zgodaj, preden bi bila koda vključena v redne Linuxove distribucije za širšo rabo. To mu je uspelo, ker je bil zlonamerni akter nekoliko površen.
Konec 50. let prejšnjega stoletja je zaznamovalo merjenje moči med velesilami, ZDA in Sovjetsko zvezo. To merjenje je obsegalo tekmovanje na vojaškem področju, na področju industrializacije in modernizacije obeh držav ter celo dosežke v vesolju. Seveda pa so se takoj začele meriti tudi prek tedaj porajajočega se računalništva in njegovega pododdelka, razvoja integriranih vezij.
Ponedeljek zjutraj, po tednu dopusta. Kava, pot v službo, priklopim računalnik, kava. S težkim srcem odprem Outlook. In si oddahnem – pogovorov, v katerih si je deset ljudi zadnji teden podajalo štafeto, ni več.
S prihodom pisarniških pomočnikov Copilot in Gemini se spontano poraja vprašanje, ali so to najboljše možnosti za uporabo generativne umetne inteligence v pisarniških programih, kot je Microsoftova ali Googlova pisarna. Kajti poti, ki vodijo k ustvarjanju, popravljanju ali analizi vsebin, pripravljenih z generativno umetno inteligenco, je več in vsak dan pravzaprav srečujemo nova orodja ali izboljšave obstoječih, ki hitro, a običajno bistveno spreminjajo mejo tega, kar je mogoče in uporabno.
Microsoft in Google sta tudi v naših krajih omogočila uporabo pomočnikov za pisarniški zbirki Office in Workspace. Gre za največjo funkcionalno novost v zadnjih letih, toda ali rezultati izpolnjujejo pričakovanja?
Mnogi dogodki lahko sprožijo občutek žalosti. Morda nam je umrla ljubljena oseba, smo končali pomembno razmerje ali izgubili živalskega sopotnika. Ne glede na okoliščine je žalovanje naravno in pomembno je, da ga doživimo. Seveda ni lahko, gre za močno čustvo, ki zahteva veliko energije in povzroča veliko bolečine. Predstavljamo nekaj aplikacij, ki lahko proces žalovanja olajšajo.
Telefoni zmanjšujejo osredotočenost. Uporaba telefona lahko odvrača pozornost tako pri delovni uspešnosti kot tudi v zasebnem času. Pametni telefoni preprosto niso zasnovani tako, da bi lahko zmanjšali njihovo uporabo. Ena izmed rešitev teh težav je prenos zaganjalnika, ki spremeni funkcije telefona. Minimalistični zaganjalniki se še posebej osredotočajo na poenostavitev uporabniške izkušnje ter zmanjšujejo ali skrivajo nekatere elemente, ki najbolj odvračajo pozornost.
Clean My Phone Mobilna sorodnica znanega računalniškega orodja za Applove računalnike poskrbi, da bo naš iphone vedno očiščen digitalnega nereda.
Action Notch Iznajdljivo programsko orodje izkoristi zarezo na sprednji strani telefona za zagon kamere, vklop svetilke, zajemanje zaslonske slike in podobno.
ChatGPT je pred letom in pol šokiral nas, ki že desetletja vidimo, kako neinteligentni so (bili) v resnici računalniki, in razveselil vse tiste, ki smo v njem videli gigantski napredek v primerjavi z običajnim guglanjem. Toda ali je to res »umetna inteligenca« ali le »strojno učenje« na steroidih?
V zadnjih nekaj letih je bil domnevni Applov odgovor na navidezno in obogateno resničnost eden najbolj pričakovanih dogodkov, ki pa je iz leta v leto povzel v prihodnost. Kdor čaka, ta dočaka in Apple je lani končno predstavil svojo prihodnost na tem področju, seveda na samosvoj, vendarle drugačen način, kot je to doslej počela konkurenca.
Slovenci radi planinarimo, 'šimfamo', pijemo … beremo pa po zadnjih raziskavah menda niti ne preveč. Čeprav smo si že v prejšnji državi omislili knjižnični sistem, ki je tudi najbolj revnim omogočil dostop do knjig. No, zadnjih deset let imamo celo storitev, s katero si knjigo lahko izposodimo, ne da bi šli od doma. Ampak stvari so, kot si lahko mislite, nekje vmes zavile čisto po slovensko.
Zbiranje in obdelava podatkov, posebej ob pomoči umetne inteligence, odpirata vrsto novih izziv za podjetja, posebej na področju zasebnosti in varnosti podatkov – tako lastnih kot strank oziroma potrošnikov. Na sceno zato stopajo t. i. podatkovne pogodbe.
Večja jasnost vpogledov v podatke ter odprava napak (in ovir) so izboljšali upravljanje podatkov, kar vodi v hitrejše sprejemanje odločitev in povečuje produktivnost zaposlenih. Naložbe v podatkovno analitiko se podjetjem lahko bliskovito hitro povrnejo.
Videokonference so postale bistvene za povezovanje in sodelovanje podjetij ter posameznikov. Razvoj teh tehnologij se, kakopak, ne zaustavlja, priče smo vedno novim inovativnim funkcijam in uporabniškim izkušnjam.
Analiza podatkov je bistvena veščina za mnoga poslovna področja in panoge, a pozna tudi številne izzive. Ker postajajo podatki v sodobnih poslovnih okoljih vse bolj kompleksni, obenem pa tudi raznoliki in celo »bogati«, se podjetja in poslovni uporabniki soočajo z (vedno) novimi težavami. Iskanje učinkovitih rešitev pa pogosto omejijo na analitična orodja in tehnike, čeprav bi pogosto veljalo začeti z (drugačnim) načinom razmišljanja.
Kljub zakonski zaščiti, ki jo je v 80. letih uživala domača računalniška proizvodnja s svojimi mini in supermini računalniki, je IBM uspešno ohranjal večinski delež tudi na slovenskem tržišču. Z novo generacijo računalnikov IBM/370 so se v tem času opremile številne pomembne domače organizacije. Uporabniki so namestili nekaj izredno pomembnih srednje velikih računalnikov IBM 3031, nato pa so pograbili predvsem ugodne nove računalnike IBM 4341.
Strava, ki je ime dobila po švedski besedi za prizadevanje, je platforma, ki pomaga športnikom beležiti njihove vadbe, najti nove poti za tek in vadbene programe, se povezati in tekmovati z drugimi športniki ter objavljati svoje treninge z naslovi, napisi in s fotografijami.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
