V naslovu namenoma nisem napisal »uspela«, saj je digitalna preobrazba proces in ne projekt. Prej kot to usvojite, lažje bo. Čeprav nobena preobrazba ni lahka. V enem preteklih uvodnikov sem digitalno preobrazbo primerjal z učenjem slona leteti. Še vedno stojim za to analogijo, tudi praksa, podobno kot digitalna preobrazba, podjetjem kaže zobe.
Področji transporta in logistike se nenehno spreminjata in prilagajata zahtevam podjetij, razvoju tehnologije in potrebi po ohranjanju okolja. Ob visoki stopnji zanesljivosti je imperativ tudi vedno večja prilagodljivost.
Moč informacijske tehnologije je vidna tudi v zdravstvu. Čeprav gre za panogo, ki zahteva visoko usposobljene posameznike z dolgoletnim študijem, je zelo zahtevna tudi z vidika IKT-infrastrukture in orodij.
V tokratni prilogi Monitor Ppro obravnavamo kar tri izredno široka področja informatike. Informatiko v farmaciji, zdravstvu in še logistiki. Ko pomislim, kaj imajo skupnega, mi najprej pade na pamet naslednje: drage napake. Napake, ki jih velja v celoti odpraviti.
Področje računalništva v oblaku po dinamiki vsekakor lahko primerjamo z vremenom. Hitrost inovacij v oblaku, razpoložljivost novih orodij in storitev se stalno povečujejo, po Gartnerjevih ocenah naj bi svetovna poraba javnega oblaka na strani končnih uporabnikov že letos presegla vrtoglavih 500 milijard evrov. Kam bo šel ves ta denar?
Nedelovanje informacijske tehnologije podjetjem vseh velikosti povzroča izgube – produktivnosti, strank, prodaje, skratka posla. Podjetja si preprosto ne morejo privoščiti, da bi zapravljala dragoceni čas in vire na račun nedelujočega IT-okolja. To je deset ovir, ki jih je treba premagati.
Panoga fintech slovi po nenehnih inovacijah, vrhunski tehnologiji in revolucionarnih izdelkih, vse našteto se nam obeta tudi letos.
Demokratizacijo poganjajo predvsem decentralizirane finance, raba umetne inteligence in spremenjeni poslovni modeli. Njihov skupni imenovalec? Tehnologija.
Zagonska podjetja iz panoge fintech se nenehno soočajo s številnimi izzivi, med katerimi je ironično tudi ta, da so preveč inovativna. V zgolj desetletju so se nekatera iz zagonskih razvila v uveljavljene igralce na trgu in zdaj malodane rušijo nekoč trdoživo industrijo finančnih storitev. Še več fintech podjetij pa je propadlo. Obstajajo pa tudi tretja, ki so preživela, a so njihove ideje, rešitve in patente pohrustale (beri: prevzele) kar banke same. Ker so jim bili grožnja. Danes v Evropi deluje okoli deset tisoč fintech podjetij oziroma dobra tretjina vseh na svetu, kar je pohvalen rezultat, čeprav povprečen potrošnik pozna le par ameriških in mogoče kakšnega kitajskega fintech velikana.
Delo na daljavo je bilo včasih začasna ali celo zasilna rešitev, dolgotrajna pandemija pa je podjetja prisilila, da o delu na daljavo začno resno razmišljati. To namreč postaja nova normalnost.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
